Noč je minila še hitreje, kot dan prej. Jutranje razgibavanje nam je dobro delo, čeprav smo učitelju vztrajno zatrjevali drugače. Po zajtrku smo pospravili sobe in imeli krajšo zaključno prireditev. Tam smo prejeli priznanje za naša dobra dela v zadnjih dveh dneh.
Okrog devetih smo jo urezali proti Koči pri Sedmerih jezerih. Kar dobro nam je šlo, vse do padca naše sošolke, ki si je ob tem poškodovala nogo. Bohinjski gorski reševalci so takoj odreagirali in se po krajšem posvetu odločili, da se sproži čisto prava reševalna akcija. Ja, prišel bo helikopter. Sošolki smo zaželeli vse dobro in odšli naprej proti planini Lopučnica, kar hitro pa smo skozi sramežljivo zlato obarvane macesne zagledali Dvojno jezero. Pri koči smo imeli “kosilo” saj nas je čakal vzpon dneva. Vsi smo se povzpeli na Štapce, ena skupina še naprej na 2071m visoko Malo Tičarico, druga pa kar direktno v dolino. Ujeli smo se pri Planini pri jezeru in skupaj nadaljevali do cilja. Učitelji so nas pohvalili in dejali, da takšnih tur v tako kratkem času zagotovo ne zmore vsak. Skrivaj smo bili nase kar malo ponosni, seveda pa tega nismo razlagali naokrog.
Bili so lepi trije dnevi v naših hribih in zagotovo jih bo marsikdo od nas še obiskal v prihodnosti. Devetošolci do nadalnega počivamo :).
Avtorji: devetošolci
Fotografije: N. Mrak, M. Zupanc
