Na deževno aprilsko jutro smo se z devetošolci odpravili v Velenje. Avtobus, s katerim smo se peljali, je bil nenavadno dolg, saj smo najštevilčnejša generacija na šoli, a udoben, kajti čakala nas je daljša vožnja. Cilj našega potovanja je bil spoznati Šaleško dolino, premogovništvo, njim povezano TEŠ kot največjo proizvajalko električne energije v Sloveniji in posledice izkopavanja (spreminjanje pokrajine in globalno segrevanje, kot posledica nastalih plinov iz TEŠ). 

Najprej smo si nadeli čelade in halje, si v žep stlačili knapovsko malico in se spustili v podzemni del. Tam smo spoznali in doživeli delo knapov včasih in ga primerjali z današnjim. Doživeli smo simulacijo eksplozije v premogovniku, sv. Barbaro, ki je zavetnica knapov, trd knapovski jezik in razmišljali, kako smo lahko srečni, da živimo v današnjem času. Včasih so fantje naše starosti trdo delali v premogovniku.  

Glavni del je bila seveda malica v najgloblji jedilnici na Slovenskem. O, kako nam je teknila. Klobasa je bila okusnejša kot kadarkoli prej, naši želodci pa povečini prazni, ker smo se zgodaj odpravili od doma in smo zajtrk povečini vsi preskočili.  

V nadzemnem delu smo si ogledali skromno knapovsko stanovanje, belo in črno garderobo, spoznali lignit, »skok čez kožo« in že nastale posledice izkopavanja premoga. Na razgledno ploščad pa smo šli pogledat nastala ugrezninska jezera, TEŠ in izsekan, izseljen del,  kjer se bo v naslednjih letih Velenjsko in Šoštanjsko jezero še povečalo, ker se bo zemlja, zaradi izkopavanja lignita, še ugrezala. Spoznali smo še nenavadno knapovsko naselje Kunta Kinte, namenjeno  počitku in vrtnarjenju, zgrajeno v neobičajnem afriškem slogu. 

Ker dež ni ponehal in nam je veter preveč obračal dežnike, se nismo podali na sprehod okrog Velenjskega jezera, ampak smo se odpravili kar proti domu, kjer pa nas je pričakal sneg.  

devetošolci in vodja TD učiteljica Urška Beznik 

Dostopnost