Noč na Komni se zdi krajša, kot v dolini. Tudi tokrat je za nekatere prehitro minila, drugi pa so že od prvega svita opazovali rumeno obarvano nebo, ki ga je pričaralo vzhajajoče sonce. Jutranja telovadba in nje raztezne vaje so nam vsem, no, še posebej našim nogam, zelo prijale. Zajtrka na srečo ni zmanjkalo in dodobra okrepčani smo ob 9.00 odšli Krnskemu jezeru naproti. Hodili smo dobro, da ne rečemo celo hitro, pot je v dobri družbi hitro minevala in nekaj čez poldan smo se že krepčali ob pogledu na naše največje visokogorsko jezero. Tam (v bistvu že med potjo) smo naredili nekaj meritev, rezultati le-teh pa so nam pomagale razumeti, kaj se tod dogaja skozi geografsko-kemijske oči. Složni smo bili tudi nazaj grede. Pogledali smo si bunkerje pod Monturo, ki so varovali Rapallsko mejo in kot bi mignil dosegli Bogatinsko sedlo. Tam smo se prvič v teh dneh razdelili na dve skupini. Prva jo je urezala direktno proti Domu na Komni, druga pa se je povzpela na Lanževico, hrib, ki se dviga 2003m visoko in s katerega je fantastičen razgled na hribe in doline daleč naokrog. Pokazalo se nam je tudi morje. Preko Lepe in Mrzle Komne smo se nato vrnili nazaj proti domu, kjer so nas že čakali z najboljšo večerjo. Sledil je družabni večer poimenovan Komna ima talent, kjer smo lahko spremljali izvirne in domiselne točke in se večini od srca nasmejali. Družabnega večera seveda ni brez plesa, ki pa je bil bolj kratke a intenzivne narave. Če ste morda ta večer kaj pogledali skozi okno, ste videli, da so na nebu kraljevale zvezde in planeti. Tu, malo višje, pridejo še bolj do izraza. Dogodivščin poln dan smo zaključili prijetno utrujeni, tako da bo noč zagotovo zopet nekoliko prekratka. Jutri se že vidimo, do takrat pa nas čaka še kar nekaj korakov, s katerimi bomo premagali še zadnje ravninske in višinske metre. Kdaj približno nas boste lahko pričakali na Blatu, vam bomo popoldan napisali na šolski facebook strani, ki jo zato jutri še posebej pozorno spremljajte.
Srečno!
