Sodelovanje v projektu StoneRich/KamnitoBogastvo smo nadgradili z ekskurzijo na Kras. 15. 6. 2024 smo se s skupino učencev, ki je bila po starosti zelo raznolika (od 2. do 7. razreda) udeležili delavnic v Poligonu suhozidne gradnje v Živem muzeju Krasa v Sežani. Nekateri so se v gradnji že preizkusili na območju Bohinja, za druge je bilo vse novo, vsi skupaj pa smo doživeli pester in čudovit dan.
Najprej nas je vodja delavnice ga. Karin Lavin seznanila z značilnostmi in pomenom suhih zidov n drugih elementov grajenih na suho ter posebnosti kraške kulturne krajine. Preizkusili smo se v vajah čuječnosti in zaznavanja lepote dediščine suhih zidov, opazovali smo okolico in risali skice pokrajine oz. posameznih elementov ter jih kasneje uvrstili na skupen zemljevid območja.
Navdušeni smo bili nad okusno malico – divjo hrano, ki jo je pripravila ga. Lili Mahne, mi pa smo jo pomagali dekorirati. Morda je kdo prvič poskusil koprivne pogače in tortice iz gozdnega regrata.
Še večje veselje pa se je širilo na kraškem travniku, ko se je začelo zares graditi. Mentorji so bili natančni, prijazni, veliko so nas naučili in nas kar niso nehali hvaliti. Poudarili so, da je pri gradnji suhega zidu zelo pomembno opazovati: ko najdeš nek kamen, si že predstavljaš v kateri del zidu ga boš umestil. Spoznali smo tudi, da se kamen na Krasu razlikuje od bohinjskega.
Naučili smo se veliko, se preizkusili v opazovanju in vztrajnosti. HVALA Turizmu Bohinj in ge. Urški Smukavec, ki nas je povabila k sodelovanju v projektu. To je bila tudi zaključna dejavnost za eTwinning projekt “Geology is all around us/Geologija je povsod okrog nas” v tem šolskem letu. Več pa z nadaljevanjem v Erasmus+ projektu naslednje leto.
Nekaj več: “Suhozidna gradnja je način gradnje, kjer se ne uporablja veziva, pač pa je skrivnost njene trdnosti v posebnem načinu zlaganja kamna. Razširjena je po skoraj vsem sredozemskem prostoru. V Sloveniji nanjo naletimo na Krasu in v Istri. Veščina suhozidne gradnje, znanja in tehnike je uvrščena na seznam UNESCO nesnovne kulturne dediščine in povezuje osem evropskih držav, tudi Slovenijo.” (Vir: Neprecenljivi zakladi svetovne dediščine UNESCO v Sloveniji, 3. 7. 2024)
Nataša Mrak
