Okt 16, 2024
Glede na trenutno vreme si je težko predstavljati, da so devetošolci še nekaj ur nazaj lovili sončne žarke na vrhu dobrih 2000m visoke Male Tičarice. Pogled naokoli je bil res pravljičen. Da so prišli so tega, pa so morali prej postoriti še nekaj stvari.
Dan se je pričel z jutranjo gimnastiko. Z nekaj razteznimi vajami smo dosegli boljšo gibljivost in nekoliko lažje noge. Učenci in učenke so sobe pospravili kot bi mignil in bili za to tudi pohvaljeni. Osebju Doma na Komni smo se zahvalili za večletno gostoljubnost in odšli proti Koči pri Triglavskih jezerih. Ves čas nas je spremljala megla, saj je bila baza oblakov na približno 1900m. Po daljši pavzi smo se vsi usmerili proti Štapcam, od tam pa eni na Tičarico, drugi pa direktno proti Blatu, kamor smo prišli malo pred 17. uro.
Če povzamemo, smo v hribih preživeli tri čudovite dni. Verjetno vsi čutimo nekaj utrujenosti, s čimer pa ni prav nič narobe. Sami sebi smo dokazali, da zmoremo in smo sposobni velikih reči, tako da se bo marsikdo v hribe že kmalu z veseljem vrnil.
Okt 16, 2024
Učenci prvih razredov so se udeležili programa KOLESARČKI. Voditeljica Melita je postavila na igrišču pravi cestni poligon. Preizkusili smo se v vlogi voznika in pešca. Bilo je zabavno in koristno, vožnja in hoja po poligonu pa nam je prehitro minila.
Zahvaljujemo se gospe Meliti za izvedbo, občini Bohinj pa za finančno podporo Kolesarčkov.
Učiteljice 1. razredov
Okt 15, 2024
Včeraj je v prve in druge razrede na obisk prišla knjižničarka Metka. V prvem razredu so ji učenci pomagali vrniti knjižne junake nazaj v knjige, v drugem razredu pa so spoznali pravilno ravnanje s knjigami. Nekaj knjig so v drugem razredu s knjižničarko tudi popravili, da bodo spet pripravljene za branje.
Okt 15, 2024
Noč je za večino prehitro minila. Zbudili smo se ob vzklikih »vau«, »ej to«, »kok hudo«. Narava je namreč poskrbela za še en fenomenalni sončni vzhod, ki se jih niti učitelji še niso naveličali. Ker se zjutraj nismo navajeni prav hitro obrniti smo zamudili telovadbo. Za »lon« smo razveselili prijazno osebje Doma na Komni in po zajtrku pospravili kakšen meter drv, da bodo v domu tudi po našem odhodu še vedno na toplem.
Strumno smo se nekaj pred deveto odpravili proti Bogatinskemu sedlu, ki je bil za nekatere najvišja točka današnjega dne. Sledil je spust proti Krnskemu jezeru, ki smo ga ozrli v vsej svoji veličini, saj ga je obilno deževje v preteklih tednih kar konkretno povišalo. Nazaj smo nekateri napeli vse moči, zmogli do sedla in nazaj proti domu, drugi pa sproti osvojili še prvi dvatisočak – Lanževico.
Večerja je poskrbela, da smo lahko kvalitetno oddelali še družabni večer. Učitelji so nas na koncu presenetili z nagradami za posebne dosežke in pogum. Prehojeni kilometri in druge dejavnosti so poskrbeli, da smo zaspali še hitreje, kot dan prej. Jutri bomo namreč potrebovali vso energijo, da bomo hitro prispeli domov.
Učenci in učenke 9.a in 9.b
Okt 15, 2024
V sklopu 34. dnevov evropske kulturne dediščine, katerih vodilo je bila Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav, smo s skupino nadarjenih učencev izvedli delavnico Po Eminih stopinjah. Učenci so s pomočjo zaboja namigov in aplikacije Goosechase spoznali, kako je Bohinj povezan z legendo o sveti Emi Krški, saj ravno preko Bohinja vodi Emina romarska pot, ki povezuje kraje povezane z njenim življenjem in delovanjem. Na zabaven in igriv način so učenci spoznali, kako lahko ravno poznavanje dediščine gradi našo skupno identiteto in zgodovino.
Učiteljica Lucija Markelj Jensko
Okt 14, 2024
Vreme nam letos res ni bilo naklonjeno in prvič po dolgih letih smo bili primorani gorsko šolo v naravi prestaviti. Nič hudega, tudi oktobra je v naših hribih krasno. Ob klasičnih 8.30 smo se dobili pri Koči pri Savici. Urno smo jo zastavili v breg in že po nekaj malega čez tretjo uro hoda ozrli naš tridnevni dom. V sobe smo se razdelili kot bi mignil, nekaj malega pojedli in odšli proti Planini na Kraju, kjer smo se naučili kar nekaj stvari, ki nam bodo koristile v prihodnjih dneh in kasneje v življenju. Obnovili smo znanje iz prve pomoči in Soške fronte, se naučili nekaj vozlov, preverili, kako nam bije srce, narisali obzorje, se orientirali, vmes pa našli nekaj časa za zabavne igre.
Po večerji so se nas učitelji usmilili in nam namenili nekaj prostega časa, ki pa ga je prekinil nočni sprehod s pogledom v nočno nebo in predavanje o dejavnosti Gorske reševalne službe. Seveda ni šlo brez priprave na turo, saj bomo jutri krenili vse do Krnskega jezera, nekateri pa bojda obiskali tudi Lanževico, ki bo za koga tudi prvi dvatisočak v življenju. Čas je za spanje, vsaj upamo tako, jutri pa se ponovno slišimo.
Učenci 9.a in 9.b
